Okrogle mize se bodo dotaknile najrazličnejših tematik, ki se tako ali drugače povezujejo z makerstvom in maker skupnostjo.

Inženirka naj bo?

Tretja okrogla miza v sklopu spletnih dogodkov letošnjega celoletnega dogodka Maker Faire Ljubljana 2020 so bo odvila v četrtek, 18. marca 2021 ob 18h.
 
Gostje: dr. Emilija Stojmenova Duh, dr. Gregor Majdič, dr. Valerija Vendram in mag. Tjaša Hribar

Raziskave kažejo, da imajo spolno uravnotežene skupine mnoge pozitivne učinke. V Evropi, in tudi sicer po svetu, se trudimo, da dosežemo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh področjih delovanja. Vendar tega še ne dosegamo. Zakaj ni enak delež razvojnic in razvojnikov na področju razvoja samovozečih avtomobilov ali pa na področju robotike, zakaj je več moških programskih vodij in direktorjev? Kaj na to vpliva? Kaj je naše prirojeno in kaj priučeno delovanje? Pogovarjamo se o enakosti, četudi je zelo jasno, da si nismo enaki. Kateri dejavniki vplivajo za neuravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih in na področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika), posebno na področjih tehnologije in inženirstva? Kako ustvariti svet enakih možnosti, enakovrednosti in medsebojnega sodelovanja?
Vabljeni na okroglo mizo “Inženirka naj bo?!”, na kateri se bomo o dejavnikih za neuravnoteženo zastopanost spolov pogovarjali z dr. Emilijo Stojmenovo Duh, dr. Gregorjem Majdičem, dr. Valerijo Vendramin in z mag. Tjašo Hribar. Pogovor bo vodila Lea Udovč.
Ekipa Maker Faire Ljubljana v sodelovanju s FabLab mrežo Slovenije
 
Ali biološke razlike med spoloma vplivajo na razvoj interesov? Imajo dečki prirojeno predispozicijo, da se raje igrajo z avtomobilčki, konstrukcijami, tehnologijo in/ali kasneje to igra vlogo pri poklicni specializaciji? Glede na to, da ima večina trgovin igrače razdeljene v predel za dekleta in predel za dečke in da pri nakupu temu sledimo, se sprašujemo, ali je morda naša kultura vzgajanja tako usmerjena in bi nemara bilo drugače, če bi jo spremenili.
V šoli se glede uspešnosti pojavijo razlike med dekleti in fanti, ki se skozi leta spreminjajo. PISA in TIMSS v svojih raziskavah ugotavljata, da prihaja do razlik, a te so redko statistično pomembne. Omenimo, da je TIMSS-raziskava iz leta 2015 v Sloveniji pokazala pomembno razliko med dijaki in dijakinjami zaključnih letnikov, pri čemer so dijaki dosegali boljše rezultate pri matematiki. Pomembnih razlik pri uspehu iz matematike pa pri mlajših niso ugotovili. Zanimiv je pojav pristranskega ocenjevanja v šolah, pri katerem so dekleta bolje ocenjena, domnevno zaradi običajno lepšega vedenja, kot zasledimo v poročanju OECD. Vprašamo se, ali je to pomemben pojav in ali lahko nosi posledice za kasnejše udejstvovanje v izobraževanju in specializaciji deklet in fantov. Predvsem pa nas zanima, kateri dejavniki vplivajo na razlike med spoloma pri šolskih uspehih. Kolikšno vlogo ima zgoraj omenjena kultura vzgajanja, kakšen vpliv imajo razvojne značilnosti deklet in fantov, kako vpliva šolski sistem?
Ko se mladi odločajo za področje srednješolskega izobraževanja in kasneje za študij, beležimo veliko diskrepanco v številu vpisanih deklet in fantov, predvsem na tehnične in pedagoške smeri. Na slednje se v bistveno večji meri vpišejo dekleta, medtem ko tehnične smeri vpišejo fantje. Ko v iskalnik vpišemo navedeno dejstvo, nam ponudi številne članke in razprave. Povečini usmerjene na osvetljevanje problema vključevanja žensk na inženirska in znanstvena področja, zanimivo pa izjemno malo o izzivu vključevanja moških v pedagoški proces, predvsem predšolski in osnovnošolski. Zasledimo tudi številne razprave o “steklenem stropu”, na katerega naletijo mnoge ženske, ko se vzpenjajo po karierni lestvici, in o raznih stereotipnih obnašanjih, ki jih ženske doživljajo v izobraževalnem procesu in kasneje pri razvoju kariere.
Ne moremo pa mimo vpliva starševstva. Glede na to, da se večini rodijo otroci v tistih letih, ko je nujno vlagati v karierno napredovanje, od pridobivanja referenc do pridobivanja partnerstev in mreženja, ter glede na to, da rodijo in naraščaj negujejo ženske, zaradi česar zamudijo približno slabo leto na svoji karierni poti, se vprašamo, kolikšen vpliv nosi materinstvo? In navsezadnje, koliko je vredno, kar se danes vprašajo mnoga dekleta, ki tehtajo možnosti napredovanja.
Znanstveni, tehnološki in podjetniški svet so postavili povečini moški. Veliko žensk je aktivno oblikovalo in odločalo o teh svetovih, a v izjemno nizkem odstotku. Se ženske sedaj silijo obnašati po moško, delovati kot moški? Ali danes sploh smemo govoriti o takšnih razlikah med moškimi in ženskami? Vemo, da nismo enaki. Smo pa enako vredni! Morda pa tukaj tiči še en debel zajec?! Katere družbene vloge in pozicije vrednotimo višje, zakaj in ali je to utemeljeno?

Okroglo mizo boste lahko v živo spremljali preko spodnjega video prenosa.

S transhumanizmom stran s humanizmom?

Druga okrogla miza v sklopu spletnih dogodkov letošnjega celoletnega dogodka Maker Faire Ljubljana 2020 so bo odvila v četrtek, 11. februarja 2021 ob 18h.

Gostjemag. Valerie Wolf Gang, dr. Marko Uršič, dr. Marko Grobelnik

Živimo v času pospešene digitalizacije. S svojo digitalno identiteto ustvarjamo in ohranjamo stike. Robot nam posesa in pokosi, ne da bi to opazili. V virtualni realnosti se soočamo s svojimi fobijami, pametne ure nas elegantno spodbujajo k zdravim navadam. Napredki v znanosti, zdravstvu in inženirstvu nam omogočajo, da smo vedno bolj zmogljivi, da odpravljamo svoje “pomanjkljivosti”. S senzorično substitucijo doživljamo nove načine zaznavanja sveta, protetični udi nam nadomeščajo biološke, navdušeni smo nad potenciali genskega inženiringa.

Kako se naš odnos do tehnologije v sedanjem času (in v trenutnih razmerah) spreminja skupaj s tehnološkimi napredki? Ali se prilagajamo tem napredkom, ali dovolj učinkovito združujemo realno z digitalnim, ali smo dovolj kritični do vseh plati naše rabe tehnologij?

Bomo nekega dne s pomočjo tehnologije presegli naše telesne in mentalne omejitve v namen stvarjenja “boljše” različice človeka? Bo to zgolj dopolnjena oblika človeka ali pa se moramo pripraviti na novo obliko bitja? Fantastične tehnologije, ki so že sedaj nepogrešljiv del našega
življenja, bodo v prihodnosti zagotovo še toliko bolj. Kakšna bo prihodnost, kaj bomo takrat s tehnologijo, ali morda, kaj bo ona z nami?

Ekipa Maker Faire Ljubljana, študentje SiNAPSE (Slovenskega društva za nevroznanost) in študentje Študentske sekcije Slovenskega društva za kognitivno znanost vas vabimo, da se nam pridružite na okrogli mizi “S transhumanizmom stran s humanizmom?”, kjer se bodo o omenjenih in sorodnih temah pod moderatorstvom tehnološkega novinarja in zanesenjaka
Marjana Kodelje pogovarjali multimedijska umetnica mag. Valerie Wolf Gang, filozof dr. Marko Uršič in raziskovalec na področju umetne inteligence dr. Marko Grobelnik. 

Okroglo mizo boste lahko v živo spremljali preko spodnjega video prenosa.

Uravnotežena dieta potrošnje

Prva okrogla miza v sklopu spletnih dogodkov letošnjega celoletnega dogodka Maker Faire Ljubljana 2020 so bo odvila v sredo, 2. decembra 2020 ob 17h.

Gostje: Ivana Florencija Oven, Matija Goljar, dr. Marko Vrtovec

Kaj si želimo potrošniki? Varne, kakovostne in atraktivne produkte, nekaj kar nam bogati življenje. Želimo si tisto, kar najbolje ustreza našim vizijam, a hkrati si želimo, da nam trg ponudi in vzbudi nove misli, nova doživetja. Občasno se nam oglasi vest in nas opomni na trajnostno delovanje. Kupimo lokalno, brez embalaže, samo tisto nujno. Pripišemo si točko pri zeleni in pravični potrošnji, a gremo kmalu v minus, saj imamo kitajski česen cenejši in nepotrebno potrebo po novem modelu telefona. Toda, saj prispevamo k globalni ekonomiji!

Pot od ideje do prodajnega artikla postaja vedno krajša in enostavnejša. Klik stran lahko preverimo konkurenco, se poučimo o naših ciljnih kupcih, si ogledamo vse Ted-e o nevroekonomiji in postavimo trgovino. Dostop do informacij in hitra produkcija nam vzbujata domnevo o napredku in o dvigu ustvarjalnosti. Veliko nas je, ki si organiziramo “naredi sam” večere in nemalo produktov nas že olajša neljubega iskanja in preizkušanja s predpripravljenimi kompleti. Nas DIY spodbuja k samostojnemu ustvarjanju ali v potrošnjo? Kaj je prava mera inovatorstva in produkcije ter na drugi strani odgovornega delovanja v trajnostnem razvoju? Čemu smo se pripravljeni odpovedati, da dosežemo trajnostno delovanje in ali si res moramo odrekati?

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate v spodjem videu.